Zima konec maja

Sej ne, da se popolnoma nič ne dogaja. 

Mogoče se skor mal preveč dogaja in posledično mi zmanjkuje časa in volje, da bi se ukvarajala še z zapisi na blogerju. 

Bencin so podražili.

Tank imam prazen. 

Kako je s cenami v trgovini ne vem. Verjetno skačejo v višave.

Jst pa si grizem nohte in čakam na plačo in čakam regres, a mora se najprej mesec zamenjat in potem še nekaj dni, da preteče in šele na to bo prišel ta veseli dogodek. 

Tko nekak kot vesel dogodek Rudolfa sred kongresca.

Problem.

Vedno. Vsaj eden.

Vreme.

Nikakvo!

Totalno neprimerno za konec meseca maja. 

Obveznosti v službi, šoli, doma. Povsod so. 

Optimistično se poskušam tkole nekak čez vikend mal z enim decilitrom nalit in predramit. Energijske pijače. Ne gre! 

Po njih še vedno zaspana.

In ko sred tedna poskušam tako s kavo zvečer, je to fajn k pol lepo začnem zehat in se mi spi in grem spat. 

Namen je bil sicer, da bi me predramila, da bi se lahko učila. Vendar se zvečer ne znam. Že čez dan se ne znam, zvečer je slabše.

Hudo je pa ponoč. V tistih 5ih urah trikrat na stranišče it, k tolk tišči - zarad kave. Ker je pač kava diuretik. 

Legenda se vrača!

Delikatesa - in njena kava Zamorček.
Še je okusna!

Tik pred zdajci

Knjiga mi povzroča precej težav.
Ne razumem je.
Nisem dovolj brihtna da bi jo razumela.
Kava me uspava.
Voda za žejo.
No tkole afne guncam pred izpitom.

ZELO pomembna novica

Ne maram rdeče barve!

Nikakor nisem pristaš te barve.
Ampak novica je tako pomembna, da mora biti temu primeren tudi blog. čeprav glede na koncept, bi mogoče boljš blo zbrat zeleno in pa oranžno barvo za tipkanje.
Hmmmmmmmm....

Da poskusim. Ja, ja tale je že lepša. Nekako se mi zdi, da kričim, ko gledam tako ogromne črke na ekranu in tokratni blog je povsem drugačen od vseh prejšnjih. No pa saj je lahko malce drugačen. 

Nič ni narobe, da je malce na večje napisano in nič zato, če se zdi, da kričim in da blog tako izstopa od ostalih.

Stvar je v tem, da 24Kitchen Slovenia pripravlja nekaj tako odličnega, kar si človek nikol skor ni mogel zamišljati. Al pa si je lahko, pa si samo jaz nisem. 

Uradno je znano, da pride v Slovenijo, v Ljubljano na kongresni trg 1.6.2013 veliki nizozemski kuhar, slaščičar Rudolph van Veen. 

Prepričana sem, da bo gužva in se bo ljudi trlo precej, ampak se mi tako mikavno zdi in nekako neponovljivo, da si želim iti tja, da vidim kako to zgleda in kaj bodo sploh počeli.

Ostale stvari niso tako pomembne in lahko zmanjšam ton ne uporabljam več tako kričečih barv. 

Doma kuhajo kosilo. Diši. Zelo diši in ravno sem še neke recepte prej gledala, pa sem postala skor da precej lačna. 

Verjetno, ker sem danes pač dopoldan pila kavo, pa kavo pa cedevito. Za hrano še ni blo časa. 

Še vedno je občasno namreč ob sobotah potrebno iti v šolo in tam sedet, poslušat, bit priden in kaj tudi predstaviti. 

Knjige

Nisem ljubiteljica knjig. 

Ne uvrščam se med ljudi, ki bi prebrali vse kar bi se pod določenim žanrom našlo. 

Toda nekaj knjig sem prebrala. Včasih se že vprašam, ker sem v  zadnjem času prebrala vseeno kar nekaj knjig, če se to že lahko šteje kot, da jih berem. 

No recimo, da kam grem, pa koga na novo spoznam pa je debata, pa je pričkanje in razglabljanje in ne vem kaj vse, pa če nanese na branje knjig, jaz vztrajno trdim, da ne berem knjig. 

Ampak sem prebrala vse tiste, ki so bile v času šolanja za bralno značko in domače branje. In prebrala sem vse, ki spadajo pod zbirko Otroci zemlje. prebrala Somrak sago in prebrala polovico Vampirske akademije, vsega pa še res nisem, ker je toliko teh knjig. Precej se mi zdi. 

Potem sem brala takšne mal kriminalne al kako se reče al vohunske al jst ne vem...skratka Božji vohun in vse knjige Dana Browna. 

Včeraj je izšel zadnji roman Dana Browna - Inferno (Pekel). Tko dobr naslov ima, da ne vem kako bi jst to zdej čakala, da izide še slovenski prvod in si to nabavim. A bi kr angleško brala? Ne te ne bi, ker imam vse te knjige v slovenščini. Twilight je angleški - ker je boljši. 

In potem so izdali še neko trilogijo s takšno bolj žgečkljivo vsebino zavito v celofan. Pa, če vsi o tem govorijo, potem moram vedet o čem se gre a ne, pa sem šla brat. Naslednja trilogija ima zaenkrat izdani dve knjigi, torej sem prebrala dve. Oba junaka čist zavožena in mal manj zavitosti v celofan. Bolj direktno. 

Tretja trilogija je v barvah. Moraš biti kar odprt tip človeka po moje, da prebaviš kar bereš. Mora te vseeno neka radovednost vlečt dalje. Kajti obstaja možnost, da ti vse postane tako neokusno, da je že kar bolno. Mogoče pa ni bolno. Ampak je bolno. Na nek način je, v normalnem svetu, vsakdanu kjer lepo živimo in se takšne reči sploh ne dogajajo. Kje pa! Ni šans! Ahhhhhhh....kaj vse se dogaja! Ampak ne vidimo, nočemo, ne smemo. Ker potem, če bi vedeli, bi še sami bolni izpadli. Tega nihče noče, a ne da ne?! Le kaj bi sosedje rekli in Zofka (baj d vej - hvala ker si se poscala, da bo lepš poletje zdej) iz sosednje vasi!!!

Torej v treh letih sem prebrala več knjig kot prej cel čas prebivanja na tem preljubem našem svetu. 

In tako prosim vse dobre ljudi - katerih oko uzre tele strani in prebere kakšen stavek - če bo kje Dan Brown s svojim Peklom naj mi prosim pove. 

Pa hvala lepa!

P.S.

sladoled z okusom grškega jogurta je bil enostavno božanski, čeprav je zgledalo, da je več medu kot jogurta in sladoleda :-))))))))

Obletnice, srečanja in podobno

Nekako so pred nekaj leti se odločili za družinsko srečanje, no srečanje žlahte po mamicni strani. Ni jih veliko, pa je vseeno določeno, da so srečanja drugo soboto v maju. In drugo soboto v maju je največkrat tudi še eno praznovanje in sigurno se še vsaj ena stvar najde. Službe sploh boljše, da ne omenjam in nanjo niti ne pomislim.

Vem, da smo se lansko leto dogovorili, da bomo to imeli tretjo soboto v maju, zaradi vseh okoliščin in teh ledenih mož, ki so takrat največkrat na pohodu in nam vsako leto popestrijo zadevo z dežjem. In so pozabili. Ali pač namerno niso na to pomislili? Hmmm...ne vem. Prostest, preveč odsotnosti v dveh tednih, toliko dela doma in še kaj za zraven. Zavestna odločitev. Da ni zamer, ker nisi na enem in si na drugem mestu - da ostaneš doma in delaš kar ti je tisti trenutek najbolj pomembno. 

Ne bi bilo potrebno tega vsako leto. Men se ne da. Nisem ravno družabna, ne znam se povsd ravno idealno vklopiti. se včasih brez problema, včasih imam s tem toliko problemov, da sem potem čisto brez volje in brez vsega in čeprav se trudim, da bi vse kul zgledalo, zgleda bedno in sem sama bedna in potem je boljše, da se rajši od takih stvari oddaljim, ne pa se jim približujem. 

Čist preveč praznovanj, obletnic in vsega. 

Vse skupaj velikokrat precenjeno. 

Vikend doma, da urediš kar moraš, da še kaj prebereš in še dodatno kaj storiš. Dober občutek. 

Nekaj sem pekla danes. 

Mini tortico in pa spomladansko pecivo. No ja, pričakovala sem, da bo boljš izpadlo, toda očitno takšno mora biti pecivo iz prhkega testa kakor je pisalo. Vmes pa neka jogurtova zmes s snegom. 

Ne zgleda slabo, ni slabo, ampak sem jedla že kaj boljšega tudi. 

Na primer malaga sladoled.
Dobila v trgovini in ga že precej snedla. Večinoma v skodelici espressa. Ker to je pa tko neki dobrga. Da daš sladoled v šalco in čez spustiš espresso. Mogoče še mal smetane po vrh. Ampak ni nujno. In ne rabiš mleka v kavi. Super je!

Nedelje se mi zadnje čase zdijo tako kratke....prekratke! :-(

      

Prazna luna

Nekateri pravijo, da ne verjamejo v vpliv polne lune, vpliv prazne lune. Nekateri včasih takšno mnenje spremenijo, ko vidijo kako se svet noro vrti in kako občasno nekatere norosti bolj privrejo na dan kot kakšne druge in kot na kakšen drugačen dan. Recimo takšen, ko ni v bližini prazna luna ali polna luna. Sama sem že dolgo prepričana, da če lahko vpliva na oceane in živali, lahko tudi na ljudi. Lahko tudi name. 

Te dni sem tečnica. Verjetno zaradi PMS. Ampak pravijo, da je pravzaprav to izmišljeno, da to ne obstaja. Če si veliko zaposlen tega ne opaziš in v času druge svetovne vojne naj bi celo izginil. Ne vem. Ne verjamem! Toliko dela in vsega, pa vseeno občutim. Vem, da mi prej kaj pride do živega, da je včasih nekaj kar drugače ni kaplja čez rob, vem da sem tudi precej bolj sitna in bolj gobčna ali tiha in da lahko kljubujem vsem in vsemu, ne delam po pravilih, jih kršim ali se jih zgolj striktno držim in se ne premaknem od zadanega cilja in od tega za kar sem se odločila, ker me je nekdo v takšno odločitev prisilil. 

Sploh, če je vedno nekaj bila moja dobra volja in prijaznost, ampak sčasoma mogoče je bila za druge neka avtomatska razvada to in jim je skoraj preveč stopilo v glavo, šlo v nos ali na bela jetra (za katera ne vem kje so in če sploh so, sam se kul sliši) in kar je bilo odlično ni več dobro in je zgolj neko spotikanje, metanje polen pod noge. Potem to ni vredno ne truda ne časa. Ne moje slabe volje in moje jeze. 

Zaspanost me še vedno muči. V najbolj nemogočih trenutkih. Ko bi lahko spala kar nikakor ne morem. In ko ne smem, se mi zdi da bi resnično spala. 

Precej dela imam jutri, a sem precej lena in gnilobna, da bi že danes si vsaj kašno malenkost kje pripravila. 

Samo razmišljam o tekočem milu, ker se ne morem odločiti katerega bi nocoj uporabila za slajši spanec.

Mogoče najbolj sladkega?

Ja...res težave in križi....razmišljanje o tekočem milu. Kot, da je sploh pomembno katerega uporabim. 

Čevlji se nosijo ODLIČNO!

Problem je, ko ležim v postelji, ker me vsako noč bolj trga po nogi.
Jutri bo bolje. 

Nocoj pa pred spanjem en rahel koktajlčk, da ne bodo noge tko nemirne. 

Vikend miks

Zakorakali smo v mesec maj. Vse je že lepo zeleno, v svetlih in temnih odtenkih.

Sprva nas je navduševalo tudi sonce in nas božalo s precej toplimi, na momente celo vročimi žarki. Tako prijetno je že bilo, da je precej hecno danes, na nedeljo, da se je tako nekako ohladilo. Ni ravno zelo mrzlo, je pa hladneje. Malo dežja, malo neviht. 

Nekateri so imeli smolo in jih je obiskala toča in malce hujše neurje. Nekje so plužili ceste zaradi toče, nekje je bila velika kot jajce.

Toča velika kot jajce!!! Pa sej to te ubije skor al pa čist, če ti slučajno prileti na glavo. 

Pomlad je nekako primeren mesec za nove dogodivščine, nove začetke.

Sama sem praznike in soboto preživela v službi. Doma doma so na soboto imeli čistko, pakiranje in poslavljanje.
Moj bratec se je dokončno popolnoma odselil. V petek končal s službo in v ponedeljek začne na novem delovnem mestu, v novem kraju. 

Ni me bilo doma, ko so pospravljali in se poslovili. No ne vem sicer zakaj poslovili, če vedo, da bo še vedno na obisk prišel vsaj dvakrat na mesec. In baje je bilo hudo.
Ne bom jih razumela, ker nimam otrok. Ampak vseeno sem vprašala, zakaj je bilo toliko solza in vsega, če pa so bili pred meseci navali jeze in vpitje kako komaj nekdo čaka, da nekdo gre proč. Ne vem. Starši se ne znajo odločiti. Ko si te podijo, ko res greš, bi te najraje z verigo zaklenili. In potem se ostali čudijo zakaj jih tolk še pri starših živi. Starši preveč pozno režejo popkovino. Niso otroci tisti. In najbolj hudo je bilo celo atiju, kar nisem skor verjet mogla, ko so mi povedali. No povedala mi je mami. Vsak mora iti za svojo srečo. Če si ustvarja družino je tudi prav, da gre in da je vesel in srečen. Čeprav tudi jaz vem, da je takšen, da bo pogrešal dom. In teraso in mačke in psa. 

Zaradi okoliščin sem se čisto pravilno odločila, da prespim doma doma in sem na nedeljo na kosilu in ostanem do ponedeljka. Za boljšo voljo. Se mi je kar zdelo, da bo mami razveselilo, da ne bo tako skrušena. In za to se mi je zahvalila, da sem ostala doma. 

Dva dni v službi sem bila grozno zaspana. Danes je takšna nedelja, da ni nič boljše. Sploh ne pridem k seb. Nekako poskušam pa kar ne gre. Ne vem kaj mi je. Ampak res zaspana. Ko si v službi in delaš in delaš in potem vseen se ti tok drema, da skor stoje zaspiš in imaš občutek, da če bi se ulegel, da bi kr takoj zaspal. Vsaj za 10 minut, če ne več. In borbe sredi noči, ko se zbujaš na dve uri so grozne. 

Počivam tako, da se stuširam. Tudi sproščam se tako. Sprošča me tudi kuhanje. In danes sem vsaj en del kosila naredila in sladico, pa mi baje ne bi bilo treba. Vesela sem, da se je pojedlo in jim je bilo všeč.
Nekako mi ni uspelo tako lepega koščka odrezat, da bi lepa slikca nastala. 

Sem pa imela fotošuting mačkona. Skor se mi je že potem nastavljal, da sem ga lahko slikala. 

Jutri se pričenja dolgo obdobje sedmih tednov dvojne doze dela. Še to. Pa še par izpitov in potem grand finale. 

Enkrat ob priliki!

Me je pa kr mal zadelo. V petek sem ugotovila, da nimam več predavanj. In počas bo treba fino stisnt in v roke pljunit in naredit kar se mora. 

Menda mi bo ja uspelo?!?

"IN"

Kaj je trenutno "in"? V "modi"? 

Na modo se ne spoznam. Nimam pojmo kaj je moderno. 

Vem pa da je Radenska na tržišče poslala Radensko IN. torej radensko z oksom. 

Na voljo so sledeči okusi:

• Radenska IN limona
• Radenska IN limeta z robido
• Radenska IN hruška z kutino    

Obožujem Radensko in vedno mi je bilo žal, da ni več na voljo takšne z limono. In končno je nazaj. Res vsebuje nekoliko manj mehurčkov, a nikakor pa sadje in aroma ne presegata meje okusnega in ne prerašča v osladnost, kar je večkrat značilnost raznih navadnih vod z okusom. Mene so prepričale in mislim, da bom poleti lahko našla nekaj kar me bo tudi odžejalo. 

Nekdo je bil pameten in se je spomnil še eno super novost. Lučke. Velikosti Magnum, Dove, Maksim in podobno. Ampak tokrat gre za Lidl, ki ima res dober italijanski sladoled. No tele lučke nove so zame zadetek v sredino tarče za pikado. Bull's eye! Pistacija. Končno. Ena sama pistacija. In poleg pistacije še okus kokosa z ananasom. Verjetno pride potem okus ven kot je pri pinacoladi. Priznam, da moje brbončice še niso okusile ne ene ne druge. Ampak bodo. Zvečer. Trenutno so v zamrzovalnem delu hladilnika. Čakajo na transport na končno domačo lokacijo, kjer bodo nadaljevale zgodbo v zamrzovalni omari in sevede kasneje se sprehajale po jezikih in jih bodo brbončice kar vabile in končno psristale v bazenu imenovanemu želodec, kjer jih bo pričakala kislina in se z njimi pomešala, da jih odnese potem dalje. V nepovrat seveda. 

In so tudi mehčalci . Duel ima zopet neke nove lansirane. Menda primesi posebnih parfumskih delcev. Al pa tud ne. Poskust je pa seveda treba. Ker je mehčalec. In to Duel. 

Pa razlika je al Lenor kupiš v Šparu, Tušu, Mečkatorju ali pa Milerju. Čist neki drugega. 

"In" bi bilo tudi, da bi se kaj več posvečala šoli. Slabo se ji posvečam. Kakšno malenkost bi lahko storila. Nekako je ne. Hmmmm...No ja...Lahko bi. 

Lahko bi tudi prilepila fotografije lučk in Radenske. Ampak men se ne da vstat it do kuhinje vse poslikat, spravt na pc in objavit slikco. 

Mogoče....kdaj drugič. V mobilnem blogu.

Grlo me hoče bolet. To sigurno ni v modi trenutno in ni moderno in ni "in". Ampak me neki hoče maltretirat. Nimam ne tantum verde, ne propolisa. 
Ahhh....kok se grem slabo. 
 

Praznik dela

Kresovanje. Nekaj časa že nisem bila, ker sem vedno tako delala, da ni bilo možnosti, da sploh grem, ali me je od tega odvrnilo slabo vreme ali kaj povsem petega. 

Včeraj sem šla. Po nekaj letih sem šla pogledat. Celo peš sem šla, ker itak nikjer ne more človek pustiti avtomobila. Veliko je bilo ljudi, vreme krasno, vzdušje tudi. 

Okoli ene zjutraj prišla domov, se stuširala in padla v posteljo. Spala zelo slabo. Ko sem končno zaspala, sem se kmalu zbudila. 

Itak sem pa vstala, ko se je naredil dan.

Budnica. Pleh muska. Okol pol sedmih. Poslušala in gledala. Motoriste, ki so imel svojo budnico zgolj slišala, nisem tako doma, da bi jih lahko videla. 

Ker sem tako slabo spala, celo dopoldne nisem pišla k seb. Čist zaspana in vsa polomljena šla v službo. 

V službi imamo te dni savno. Brezplačno. Ne dela ventilacija, ne dela klima. Centralno vse, vse na novo, dela pa nič, ker nihče ni prišel to vklopit. Če bo sreča, bomo mogoče avgusta že imeli urejeno zračenje in klimo, pa se bo takrat lahk malce bolj normalno delalo. 

Sej delamo, sam smo k napol crknjene muhe. 

Jst zeham in komaj držim oči odprte. Resno pomanjkanje kisika. 

Če bi imela možnost bi se nekam zavlekla in zaspala.

Resno!

Praznujemo praznik dela in prvi maj. Veselje, da je še služba.

Evo maj je že! Že diši po flidru. Sam še na akacijo pa na bezeg počakamo.

Domotožje!

Vsi neki roštiljajo. 

Vroče je!