sreda, 24. januar 2018

Januar napada

Čas beži in zopet se je zamnejala letnica. 

Ne vem kje bi začela, kje bi končala. Kot pa je januar bolj tko kaosni mesec, ne sicer tolk, da bi si človk žile prerezal, sam kak las več spulil pa lahko, no če še kakšnega ima, ker mogoče so tko že vsi izpadli. 
Skratka zapis bo sigurno neurejen, nakladaški. Izliv vsega besa in vsega kar imam namen povedati, pa verjetno še kaj česar ne bi smela, česar ne bi, pa bom, pa kaj bom pozabila. Pa kaj sploh to o tem tuhtam. 

Torej tole bodo moje neurejene misli, moj izliv besed na tipkovnico, da me mogoče popustijo glavoboli, da mogoče bodo kakšni dnevi, ali vsaj ure bolj mirne no al pa tko v izi, ne preveč napete.

Štart v novo leto nekako ni bil super briljanten, ker sem itak se takoj skregala, skor prve sekunde zamudila in pol itak zarad tega težila.

Težki prvi uvodni dnevi v službi, cel kaos, no veliko vsega, težki dnevi, res težki, psihično zelo naporni in ni se kar hotlo nehat, praktično se vleče vse skupaj že peti teden. Mogoče bo pa kmalu bolje. 

V prvih dneh sem itak takoj kupila nov parfum. No toaletno vodico. Ampak le zato, ker je to Nivea in ker jo moram imeti v vseh oblikah. Potem me je napadlo, da bi spoznala The body shop, k je zdaj tud pri nas, pa ga še nisem. V prihodnjih mesecih bodo na vrsti čistila Method, ker moram pač uporabljati eko zaradi greznice. No jaz še zmer pogrešam čistila s klorom, ampak dobr, če bojo ta naravna res tko dobra, bom že preživela. Da so vsa fajna je larifari. Čakam pa še na uresničitev želje, da obiščem Lush. In končno mi bo tudi to uspelo.
Nad lasmi sem obupala, ker pač so enostavno ves čas mastni, ne glede na to kaj delam. Tko sm recimo no včeraj operem glavo z navadnim šamponom, obični za vsak dan, jabolko, piše gor test, zelo dobro. Sušila na zraku lase, nič šlatala, nič česala, nič. po 12ih urah, se hočem uredit, pogledam, se zgrozim, gor na vrhu moje buče že spet vse neki temno, se šajna. A dej lepo prosm a res al kaj? In pol itak si glavo umije, drug dan pol suh šampon nucam pa pol tretji dan spet operem in skor jokam k ne vem a bom kmal golobučna al ne bom.
najboljš, da jih pustim take kot so kr cel tedn.

V Bottega Verde so me razveselili, k tak ful fajni popust imeli, pa sm cel ogromn paket dobila znižan 70%. Prou super celo kolekcijo Pepe Rosa sm domov prnesla. Noro diši. Res diši. Sam kaj k ni balzama za ustnice notr, dobr da to zame, da nism za darilo imela, k bi mislu kdo, da sm sama kaj vn ukradla. No so bli prijazni, ker sem jim pisala, da mi bodo poslali balzam, ker ga ni blo. Sam mi ga niso. Sej se ne gre za to, da morjo, da kaj je, sam če imajo, prodajajo, ponujajo, potem pač morš mal bolj pogledat, če vse notr, al ti vmes kdo kaj vn ukradu. 

Yves Rocher je tud mel neko znižanje. Pa spet ima, pa spet me mika, pa sm pač sklenila, da res ne potrebujem. sam Tendre Jasmin sem pa res hotla že ne vem kolk časa, pa sm si tud privoščila, ker sem sklenila, da če pač od nikogar ne dobim nobenga parfuma, si bom pa sama svojo zbirko večala. Še za dolgo bo, ker je resnično razkošna dišava.

In potem smo tu, ko bom delala reklamo za Hofer. Ne vem ak pozitivno al negativno. Ampak, ko grem v Hofer najprej seveda vedno premal košar, k so večinoma pr blagajni, pa jih ne dajo tja prav čas, ker ne vem a hodjo ljudje v to trgovino al kakšna druga živa bitja. To je tko, kot da so vsi neprismeni. povsod opozarjajo pišejo, da se košare dajo za blagajno tm kjer označen, ne to rinejo tm spred pred blagajno, k ni ne placa, ne nič. Tam ni mesto za to. In potem maš takoj kavo, muesli, piškote, čaj. Pa kaj to res kdo to hod notr? Vsaka tretja škatla kavnih kaspul odprta, k da ne znaš brat kaj piše za kaj je, muesli škatle odprte, potem med sadjem in zelenjavo kakšna čokolada, meso med vložki, odprte embalaže wc papirja, vložkov, plenic. Pa res no a smo ljudje al nismo ljudje? Kaj si kaj zaposleni mislijo. Ne vem, v kakšnem Šparu tega ne vidm, tud v Lidlu ne, sam Hofer....ej to pa katastrofa. in mene to moti in pol je itak vedno trgovina razmetana. Kdo pa to potem plača? Še šaktle od pic v zamrzovalniku so zadnjič ble vse neki strgane. Eh ja....še bolj me zdej glava boli. 
Imela že 2 konkretna napada migrene letos. 
Upam, da za ta mesec konc s tem.

In ja še pečem kdaj pa kdaj, al pa nič, al pa skoz. Odvisno.
Ta vikend sem se lotila selikade. Odličnega peciva svojega otroštva. Tega okusa ne morš pozabit. Povseh letih je isti okus bil. In ja še bom ponovila. Čeprav prvi moment te mine, ko zavohaš amoniak. Ampak verjetno je bistvo oblatov ravno v jelenovi soli. Mal sm jo težko najdla. So zgleda decembra vso pokupili, lekarne trenutno nič zaloge nimajo, niti dobavljivosti. 

Bi še kaj o čaju in kavi rekla, ampak bom pustila za prihodnjič, da bo zanimivo in sploh kaj za pisati. :-D