Pomlad leta 2018

Letošnja zima se je vlekla. Dolgo se je vlekla. Nekako se je zdelo, da bi lahko bil čas, da sončni žarki prodrli na zemljo, med ljudi, na cesto, travnike, da bi obudili sivino, mraz, da bi bilo malo lepše kot je, ne da je zopet v napovedi sneženje. Sicer pa na tako lepo sončno nedeljo, ne vem zakaj tuhtam o mrazu in tem, da je hotelo še marca snežiti. No skratka, bila je zadnja pošiljka. 

In potem se je zgodil preobrat. Nenadno je postalo nenormalno toplo za ta letni čas, za mesec marec in potem zopet april poln svojih muh. Ampak, ampak...bistvo letošnje pomladi je ta, da je pozno zacvetelo, zacvetelo na hitro, vse nabilo s cvetnim prahom in povzročilo alergije še tistim ljudem, kateri sploh niso še imeli alergij na cvetni prah, na pomlad in podobno. In letos so češnje cvetele po mrazu. V pravem pomladnem duhu, v toplem vremenu. In zdaj nestrpno čakam naše hrustavke, da se končno pobarvajo na rdeče, ker na drevesu jih je po treh letih ničesar, kar nekaj, čeprav kakšne popoldanske, večerne plohe kakšno dol iz drevesa pomečejo.

Maj je bil krasen, čudovit, nadpovprečno topel, še vedno ne tako kot leta 2003, ampak resnično lep. 

Koledarsko se junij računa kot poletni mesec. Torej je danes prva poletna nedelja? Ah ne...junij je še nekako pomlad, čeprav res vreme super toplo in tudi sparina je bila precej neznosna v preteklih dneh. 

Človek bi kar pobegnil na morje, pa ne gre. Še ni čas. Če sploh bo letos čas. Toliko ČEjev in tolk mal odgovorov. Še ni čas zanje? Bodo pa, ko bo čas. 

In ker je letos konec aprila bilo toplo kot sredi poletja, se moram pohvalit, da je moj teden dni dopusta v aprilu, bil res dopust, da končno nisem bila cel teden bolana. Torej mora zunaj biti sonce, toplo in nad 20 stopinj, da mi nič ne fali.

In potem se je zgodilo. Sredi maja. Nekaj žalostnega. Naša Pati. Čudovita muca, svilene dlake, belih tačk, copatk in sivega kožuščka, je v maju kar zbolela. Res, da je živela 10 let, samo se mi zdi malo. Ampak pravijo, da ni. Nenadoma jo je doletel rak in bil usoden, nemočni proti bolezni, smo s težkim srcem se poslovili od nje, njenega zvončka in zelenih oči in je odšla nekam drugam. Večni spanec. Zlomi se ti košček srca, ko te zapusti hišni ljubljenček na katerega si navezan. No muce so pač moje najljubše živali in je vedno kar hudo. Nikoli ne pozabiš nobene. Vse ti ostane, se jih spomniš in živiš. 

In ker je bilo prazno, je prišel zdaj k nam en navihan mali muc. Črn muc. Kot moj prvi Murči in kot Lino. Ampak Hugo bo še bolj navihan. Čudovit je. Mali, priden, fajn prede, kar v enem dnevu se nas je navadil. In zdaj po dveh tednih uspešno nagaja našemu oranžnemu Miškotu. 

Pati vedno te bomo pogrešali!

Hugo - mali črni muc

In med tem, ko sem iskala slikce,sem zgubila nit, kaj sm sploh danes hotela napisat. 

Filozofiranje mi včasih gre mal bolj, včasih pa malo manj. 

Sicer pa imam pritoževalnik, pa se lohk pritožujem, če mi paše seveda al pa tud, če mi ne paše. Tipkam, kr neki. ker se mi da. No še sreča, da ne pišem strokovnih člankov ali česa podobnega, ker ne bi bio za nikamor. Nobene pametne, prave ideje več al pa je, pa se pol zgubi. 

Med drugim imamo tudi volitve. No jaz sem kar pridna in opravim to državljansko dolžnost, čeprav ne gledam ne poročil, niti se ne zanimam za politiko. Ampak volit, pa grem, ker grem lahko. Ker naj bi šli. Pa jih gre premalo. 

Oooo...letos imamo pa drug bazen. Tak, k nimam roba za napihnt. K ma kovinsko ogrodje. To je super, je bolj globok. Sej notr lohk grem, bi že nekak, sam ven pa ne bi šlo. Morm neki pogruntat. Imam namreč fobijo pred tisto ozko lojtrco. No rekla sm jim, da majo premajhno, k prejšn bazen nižji bil, pa niso poslušal in zdej so doma brez lojtre in lohk bazen sam gledajo, muhahahaha. Kopal se bojo lohk, k dodatno lojtro najedjo, naročijo, kupijo in dobijo. 

Zakaj bi sam jst na suhem bila, če smo lohk kar vsi?!

Bazen stoji - vode še ni, no danes je že

Sem pa v mesecu maju obiskala tudi Odprto kuhno v Celju. Je bilo zanimivo, prijetno, sam ker mi letos obisk, trikrat padel v vodo, pa šele v četro uspelo, sem tolk pričakovala, da na koncu ni bilo tolk okusno kot je bilo lansko leto. Ne vem zakaj, pa še dva ponudnika, katera sem pričakovala, nista bila letos prisotna.  Moram obiskati Ljubljano. Sicer nisem ljubitelj našega glavnega mesta, ampak en petek ga obiščem. 

Spet govorim, pa točno vem, da mi je dvakrat že to v vodo padlo. No sej zato mi mogoče v tretje ne bo v vodo padlo. 

Ahaaaa....še to...kartat smo tud že neki začel. Samo mi ne gre ravno fajn. 

in to je to, za današnjo nedeljo. 

Pejte zdej na kufe!

Upam, da se zbudi tale update in mi vrže na normalne črke, ker res ne vem kdo mu je reku naj kaže miniaturne. Grrrrrrrr