Rada imam mačke.
Ja tiste kosmate na štirih tačkah, k predejo, renčijo, spijo, norijo. Mačke.
Ker so lahko ljubke kot mladički, očarljive kot odrasle, včasih nagajive, svojeglave, ljubeznive ali celo žleht. Tko nekak po karakterju.
Ker so lahko ljubke kot mladički, očarljive kot odrasle, včasih nagajive, svojeglave, ljubeznive ali celo žleht. Tko nekak po karakterju.
Domače, gozdne, divje, ujete...mačke...všeč so mi!!!
Pred dobrim tednom je prišla pošiljka snega. Za to pošiljko je prišla pošiljka ledenega dežja.
Ja vreme za zimo. Sam, ker nisem eskim me zima ne zanima. Verjetno me niti nikoli ne bo.
In ledeni dež je tričetrt države okoval v led. Ceste grozne, drevesa polomljena. Škoda nepredstavljiva. Ni elektrike, ni dostopa.
Sem v območju, kjer ni bilo druge groze od te, da sem avto ene dvakrat tajala več kot pol ure, ker je imel ene 5 milimetrov debel oklep ledu na sebi. Kaj hujšega res nisem doživela.
Na cesti me ni pričakalo drevo. Elektrika je bila praktično ves čas, pa jo včasih večkrat zmanjka sredi belega dne, ko je lep sončen dan. Ker se je mogoče en ptič na en del kabla podelal. Velika potreba seveda.
In zaradi vseh neprilik, so nastopile težave v živalskem vrtu. Nekaj polomljenih ograj, kaj še zraven niti ne vem.
Priznam! Res priznam, nisem bila v živalskem vrtu že ohoho let. Po moje niti zračunat ne znam koliko časa nisem bila tam.
Ampak v ZOO ljubljana imajo par risov.
Luštne mačke. Divje, katere so žal na pragu izumrtja.
In tko se zakonski par lepo odloč, da bo za začetek tedna mal pobegnil iz živalskega vrta.
Ko se je to zgodilo, se je gospod Ris odločil, da si bo nadel ime Ris Rožnik in si je ustvaril profil na twitterju.
Sama twitter nisem nikoli uporabljala, po moje nisem dost brihtna, da bi ga naštudirala ali bi pa še več ur na dan namenila banalim rečem, nekemu brezveznemu lajanju v svet in tarnanju in spraševanju vprašanj - največkrat takih na katere nihče ne ve odgovora ali pa je odgovor že na dlani. Tko kristalno jasno. Kot je žled na drevesih bil kristalen začetek tedna recimo.
Ampak Ris Rožnik me je tko pritegnil, da kr ne morem, da sploh ne bi pofrcigala tja na tisti twitter in pogledala kaj se mu dogaja.
Nekako kot bi res bil glavni maček v mestu in tako sočni opisi vsega dogajanja okoli njega.
Mika me.
Njegov kožušček, da ga pobožam.
In njegovi ušeski, k imajo čopke. Zadnjič je dejal, da si jih je pred potepom po Ljubljani nageliral.
No ja...skor sem te dni parkrat umrla od smeha, zgolj zaradi branja dogodivščin Risa Rožnika.
Ris se je ujel v past in je nazaj v ZOO. Žena pa....hja...ženska...je šla po daljši poti domov. ;-)
Srečno Ris kjerkoli boš, pa upam, da se ti žena tud vrne!
Ni komentarjev:
Objavite komentar