Dopust

Niti nisem tako zagnana kot naj bi bila za pisanje bloga.

No včasih imam trenutek, ko me zagrabi, da bi kaj napisala, me kaj zmoti in potem  ne napišem ničesar in vmes mine, dan, dva, tri, en teden, mesec...mogoče še kaj več. 

Dočakala sem svojih nekaj dni ekstremnih poletnih temperatur. Menda so padali rekordi. +40°C. Ja tudi tam kjer sem sama bila. Ampak je bilo zanimivo, da ko je res res najbolj vroče bilo zunaj, sem ravno tisti dan cel dan bila v službi. 

In nato se je zgodil en petek, ura 13:00 in jst adiiiiiiijoooooooo....zgasnem takoj domov. 

Dopust!

Končno!

Tolk človek čaka na dopust, da bi doma mal bil, mal se odpočil in potem mogoče še malo res zamenjal okolje, na morje odpeketal in pride dan...in greš....in potem je vsega kar konec. Kr tko na hitro. In bilo je konec. In ni več morja in vetra in borovcev in takšnih podobnih reči. 

Bilo je prijetno, nujno potrebno in odlično. 

Ko sem ležala na plaži in se vzrla v nebo, razmišljala o tem, da bom šla kar nazaj se v vodo namakat, sem brez slabe vesti ugotovila, da bi lahko tako brez problema vsaj kakšen mesec živela. Proč od doma, na plaži, sonce, morje, borovci, brez skrbi, brez obveznosti. Izvajanje IDE in to je to!

Kakšne dobre glasbe za uho se pa tudi ne bi branila. 

Zvečer in zjutraj sem se malo sprehajala, vmes en dan je sicer malce dež na plano pokukal, ampak ni bilo sile. 

Človek tkole vidi vse sorte. 

Ves čas je bilo toplo, a vseeno, ker je jutro vidiš nekatere v termoflisih, kapucah, zavite v bundo skoraj in v nekih šalih, rutkah....na drugi strani pa eni uživajo že zgodaj zjutraj in se namakajo v vodi. Jaz pa se vsedem na klopco in gledam v neskončnost, morje, kjer ni videti kopnega na drugi strani. Zgolj morje, voda....čista modrina.

Torej na dopustu sem, dopustujem, ne delam ničesar pretresljivega. 

Uživam v nedeljski jutranji kavi in brskam po računalniku.

Se je pa zgodilo, da se mi je luštalo, da bi nekaj spekla. In sem naredila čizkejk z višnjami. Poskusili bomo danes, upam, da bo užitna, ker ne vem....sama sem kar na pamet neki notr zmetala. Nisem imela recepta pri sebi tistega, ki se za takšno vrsto uporabi. 

Pa sej mora biti dobra. Sej vedno je dobra. 

in v tem času pri nas še vedno čakajo. Niso še dočakali. Sicer je bila moja napoved, da pred 18.8. ne bo nič...ampak sem baje tko pesimistična, črna in siva, da sploh ni variante, da bi se mi verjelo. Ah...sej včasih pa tud kaj vem. ;-)