Barve

Za dobro jutro je bilo videti skozi okno povsem jasno modro nebo. Čudovite barve, da se ti res na usta nariše en širok nasmeh in plan da bi jutranja kavica pasala na svežem zraku, na sončku, zunaj pred hišo se zdi dovolj smiseln, da se uresnični. 

Zraven pa dokument za učenje in pa skripta. Do prvega šundra. Nato pa notri. 

Kako težko se je skoncentrirati na povsem nezanimivo temo, če je pa jutro tako lepo in nebo tako modro in soce tako rumeno. 

 Ko sem se odpravljala na izpit sem opazovala okolico in videla kako so resnično drevesa zelena in da je narava tako prebujena kot že dolgo ni bila in da se je na hitro prebudila. V glavi so mi igrali napevi dance komadov devetdestih let. Italo dance je bil zakon! In tisto hrepenenje po nečem drugačnem in po spremembah je klicalo, da se nekako zgodijo. Če bi uspelo. 

Narava je lepe zelene barve.

Sama sem se danes odločila, da izberem črne in vijolične odtenke. Sicer so hlače bile precej vroče, samo to ugotovim ponavadi šele, ko jih v toplem vremenu oblečem. Niso za toplo vreme, če stojiš na sončku. Narisala sem si obraz. V vijoličnih odtenkih in tudi bluza je bila temu primerna. Celo nohte imam namazane z lakom. Cela sem čudna. Neki se lišpam, pa ne vem zakaj. Vem pa to, da se zase. 

Po opravljenih obveznostih sem se odpravila v drogerijo po barvo za lase. Danes trdno odločena, da tokrat se res pobarvam. Na živo oranžno. Ali pa mogoče če bi bila kakšna wild ombres zame. Nisem med tistimi nič našla in pot z menoj domov je našla ena škatlica hude oranžne barve. Jaz in moji lasje. Upajoč, da se mi bo tako strupena barva poznala. Sej, če se ne bo sem lahk enkrat vijolična. To bi bla hecna. Ne ne...al svetlej al oranžno. Pa ja sej mogoče, če se ne bi bala, da bi mi barva iz glave dolj kapljala, potem bi lahko nekoč tudi vijolična na laseh pristala. 

V trgovini nisem našla nove radenske z okusom. Sem pa našla nekaj drugega novega. 

NOVITETE: 

Misija barvanja las se je sprva zdela zelo zabavna. In vsa v pričakovanju si to lepo odprem, preberem in navdušeno vse pripravim. Barva tok oranžna kot sam ogenj. Kot lava. Res oranžna čist huda. Gledam in se čudim in se prepričujem, da to se pa menda ja bo kaj poznalo. Napravim ritual barvanja. Podaljšam vmes čas koliko časa naj na gavi bo, še kapo sem imela in si lase še mal grela. Vzela fen in si mal pihala v kapo. Da bo ja prijelo to intenzivno barvo las. Lasje so opravni. Nabalzamirani in niti ni videti, da bi precej drugačne barve bili. Mogoče če so malce svetlješi na nekaterih predelih. In to posušim. In kaj zdaj? Kje je kričeča oranžna barva? A si moram dve barvi kupit al 4 pa gor zlit, da bo kaj prijelo?

NO na vrhu spredaj se malce sveti oranžno, veliko ne. Če ni povsem svetlo pa niti nihče ne bi mogel opaziti, da sem resnično pobarvana. 

Tolk o tem kok se je men fajn barvat.