Pomlad

Sicer je bila dolgo in težko pričakovana, ampak mislim, da nam je tokrat le uspelo in smo jo dočakali. 

Pomlad.
V vsej svoji lepoti.
Opazujem drevo skozi okno. V službi. Včeraj zjutraj sploh ni bilo tako zelo zeleno. V tem danem trenutku je na moje presenečenje skoraj popolnoma zeleno. Verjetno bo bogato z listjem. Prijetne barve. Tiste lepe zelene. Tiste, ko vse začne poganjati. Tiste barve.

No tiste barve, ko začne nekatere razganjati, ne samo poganjati. 

Na trenutke imam občutek, da sem blazno občutljiva in razdražljiva in živčna tolk k tempirana bomba. Ne vem a jederska al kakšna. Pa taka za eksplodirat. 

In na trenutke se mi zdi, da sem tko mirna in povsem hladna. K en bel špricer. Ne vem sicer iz kakšnega vina. Al kakega kislega al sladkega. 

A se iz sladkih vin sploh dela špricer? Hmmmm...ah...jst pa vino. Ne spoznam se. Vem pa, da te snovi obstajajo. 

Regrat je na srečo še vedno aktualen in še vedno ga zmaga zvečer. Sploh po celodnevnih norijah. Ampak morata mu delat družbo topel krompirček in jajčka. Kurja seveda.  

Tudi pri sosedu že poganja biljka, k me zmer na pozicijo spomne. Pa ne tko no, da bi zgledala kot kakšna pozicija, sam tko po imenu. In pol mešam dišečo frezijo pa to sosedovo rožico. In pol k se spomnem kako frezije dišijo - tudi v parfumih in da to ne diši, pa si prikličem v spomin še pozicijo. No potem pa le nastane forzicija. 

  

Danes bo baje najlepši dan v tem letu. Upam, da ne tudi zadnji. Marelice poganjajo. Čakam še na češnjo, da bo čudovita kot ena princeska. 

Huh...danes pa pade...res pade...ena kava nekje na enem toplem sončku.

Pa jst si moram res ene čevlje kupit. Pa kje imam jst čas pa voljo za to, če itak nč ni takega, k bi men pasalo. 

POOOOOMLAAAAAD JE!