Ni bila več polna tema, prebujalo se je jutro in bilo je jasno. Prava redkost letos.
April je, če bi bile plohe, nevihte, dež ne bi bilo čudno nič, čeprav je tako in tako prej tri mesece bilo grozno vreme. Ne verjamem, da je čisto konec, ampak pomlad verjetno res prihaja.
Ko sem se vračala, je sonce vztrajalo in mi ogrelo avto tako, da je bilo prav prijetno izklopiti gretje in si za dve minutki celo odpreti okno.
Šla sem v krasno sončno popoldne.
Na poti domov sem zavila v trgovino. Mikalo me je že nekaj časa, da bi si spet nekako privoščila rukolo. Ker me pač oblika na regrat spominja, okus ima pa rukola tako specifičen, da se ne da z ničemer primerjat.
Dobila in rukolo in mocarelo.
Nastala je zdrava solatka. Sigurno mi ne bo škodila.
Na poti domov sem opazila več policijskih vozil in precej radarjev je bilo danes zunaj. Policaji so jih očitno peljali na sprehod in mi dali idejo.
Takšno, da če sami lahko peljejo radarje vem lahko na sprehod peljem jaz svojo kričečo torbico, ki mi bo barvala črne, bele in sive dni. Ker je kričeča in ker je moja in ker mi je všeč, čeprav ne paše k nobenim oblačilom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar