Ene dvakrat ali pa petkrat me je vmes prijelo, da bi že kaj napisala, pa sem potem imela vmes različne motnje in sem se odločila, da bom rajši takšne umirjene trenutke izbirala, da potem ja lahko vse zlijem na tipkovnico. Prsti bodo že nekaj natipkali. Itak pa mal velik tipkajo.
Tko nekako na dve do tri leta men uspe kupiti čevlje in tokrat je že vse kričalo po tem, da si jih res kupim in to takšne udobne, da me peta ne bo v njih bolela, da bom lahko hodila in ne bodo samo za en teden. Sicer bi krvavo potrebovala še ene poletne, ampak s tem se bom ubadala čez dva meseca, pa mislim, da mi itak spet ne bo uspel najti nekaj takega, da bi šlo na mojo široko in visoko nogo. Stopalo ni tko dolgo, sam je pa problem visoka noga, pa široka. V tem sva si z bratom podobna, sam pri njemu je še slabš, ker zgleda kot bi imel plavutke ne stopala. Skratka toooooooooooooolk bla vesela, da so čevlji OK; da so dobili mojo številko, da sem se odločila, da itak nobene pametne delovne obutve ne najdem, da bodo tak čevlji čist vredu tud za v službo. Baje še mišice trenirajo. No sama jih nimam, mogoče jih bom pa potem dobila.
To je tisto pravo! Tisto udobje, k tuhtaš, da bi bil k v ameriških filih, ko se po kavču in postlji v čevljih valajo. IN sem sama res bila sred kavča v čevljih in tuhtala, da bom šla v njih spat. Pa če me peta v njih ni nič bolela. Prvič po ne vem kolkšnem času nisem čutila pete. In mojega trna. Recimo, da je trn v peti. Sej drugega ne more bit. Diagnozo sem si kr sama postavla. Tko je najlažje. Se človek zdravnikov ogne. Jst se jih ful bojim!!!!!
Luštn je doma bit. In grozljivo je se spomnt, da to ne traja večno. Tist k greš k fijakarsk konj, pa gonš naprej. Pol pa enkrat mal tko lepega vremena, pa mal časa, pa začneš izvajat IDO* in potem ti IDO pride v kri in je tok fajn, da bi to prakticiral kr mal večkrat.
Odločila sem se za eksperiment,. Kuharski. Podarili so mi košček divje svinje. Pa sem ji tko lep tretma kopeli naredila in jo pustila v hladilniku v tistem zeliščnem ovoju pokrito, da se ne prehladi seveda, k je hladilnik in da se ji vpijejo vsi okusi, da se premeša, da postane volja za v savno. najprej tko mal hladnega šoka in potem tko savna. Počasno pečenje v pečici. Pa da vidimo kaj bo nastalo. Še vedno ne vem a bi mal z vinom zalila al ne. Men ni za vinske reči. Pa sej men tko ni za noben alkohol.
Druga svar je bila, da sem nek posebni čizkejk iz višenj delala, baje je ful dobro. NO sem kr ponosna, da mi je uspel neki narest k je iz želatine. Mislm jst pa želatina. K jst pa dohtarji. K se kr na smrt bojiš, pa kr ne veš kaj bo ratal, pa če bo ratal.
In za kosilo bom poskusla še hrustljav krompirček spečt. Mladga. Ne zase, za ostale. Imam povabljene, sam ne vem če bo kdo prišel. Neki imajo prebavne motnje.
OOooooo...hudoooooo....kk lohk tole napišem na koncu ne na začetku?
Jaoooo.....polna luna bila ta mesec ČUDOVITA! Tolk velika, da mi je gobec odprla in me čist fascinirala. Sam jezila me je tudi. Celo noč mi ni pustila spat niti ene ure skup. To pa res ne maram.
Trenutno razmišljam o kavi. Ne vem kakšno naj. Tako grande bonžorno. Al neki kremastega v dvoji dozi neke eksotične vrste....Hmmmmmm...raabim neki aromatičnega.
Itak! Sej so vse moje kave aromatične!
Pa lep vikend vsem!
Men tud seveda! :-)))))
____________________________________________________
*IDO= Izležavanje Do Onemoglosti
Ni komentarjev:
Objavite komentar